Skrivnost male baltske države, ki ima največ milijardnih podjetij na prebivalca

Ülane Vilumets, vodja ekipe za globalno širitev estonskega državnega programa e-rezidenstva, je ob obisku Slovenije doživela presenečenje: ponudnik prevozov je zahteval, da se mora za rezervacijo vožnje do Bleda oglasiti v živo v pisarni, saj je v aplikaciji uporabila tuje vozniško dovoljenje. “To ni ravno globalna miselnost”, pravi predstavnica urada za tuje podjetnike, ki ga opiše kot “start up v javnem sektorju”.

Baltska država z 1,3 milijona prebivalci je že leta 2002 uvedla obvezno digitalno osebno izkaznico za vse državljane. Leta 2014 je isto izkaznico uvedla tudi za tiste, ki niso prebivalci ali državljani Estonije, ampak želijo v državi le odpreti podjetje in poslovati, pri tem pa dobijo enak dostop do storitev, ne da bi se morali dejansko zglasiti v državi.

Z digitalno osebno izkaznico lahko Estonke poimenujejo svojega otroka in v spletnem registru navedejo ime očeta, ki bo obvestilo prejel na telefon. Od lanskega leta se lahko državljani prek spleta poročijo in ločijo, od doma je možno tudi kupiti nepremičnino. Z digitalnim javnim sektorjem država vsako leto prihrani dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pravi Vilumets.

Z digitalnim rezidentstvom za podjetja, manjšimi birokratskimi bremeni in ugodno davčno politiko je Estonija postala tudi privlačna destinacija za evropske podjetnike in start upe. Z 10 samorogi, to je podjetji z več kot milijardo evrov tržne vrednosti, ima Estonija “največ samorogov na prebivalca v Evropi. Smo zelo mednarodni – 38 odstotkov novoustanovljenih podjetij s sedežem v Estoniji ima enega ali več tujih ustanoviteljev. Imamo start up vizum, ki je orodje za privabljanje talentov izven EU v Estonijo, in velja tako za ustanovitelje kot za zaposlene,” je na konferenci Game Changer v Ljubljani dejala Vilumets.

Kakšne so prednosti

Po vsej EU se start upi soočajo z različnimi izzivi, razlaga Vilumets. Registracija podjetja je pogosto dolgotrajna. Birokracija ni prilagojena čezmejnim ekipam; če so ustanovitelji iz različnih držav, je sedež podjetja težko izbrati, saj je malo držav, kjer lahko vse opravite brez obiska v živo. Zapleti se, kot pravi, ponekod pojavljajo pri podeljevanju delniških opcij ali podpisovanju pogodb. Vse države ne obdavčijo izstopov iz start upov na isti način, niti nimajo vedno urejene politike privabljanja talentov v EU, v času, ko primanjkuje predvsem izobraženih kadrov v tehnološkem sektorju.

Po besedah Vilumets je Estonija še posebej privlačna, ko govorimo o času, ki je potreben za zagon podjetja. “V Estoniji traja približno dve uri, preden podjetje v celoti začne delovati. Sam postopek traja 20 minut, če ste prijavljeni s svojo digitalno identiteto,” pove. Prijava stane 265 evrov, stroški vodenja v evidenci v prvem letu pa znašajo okrog 200 evrov.

Digitalna osebna izkaznica obenem olajša proces za tuje podjetnike. Zaradi nje lahko oblasti vedo, da ste na drugi strani računalnika res vi – “imamo vaše prstne odtise v evidenci, imamo vaši PIN številki. Torej od vas ne potrebujemo veliko stvari, ne potrebujemo na primer estonskega delničarja v vašem upravnem odboru ali dragega zastopnika,” pravi Vilumets.

Po izkaznico na veleposlaništvo

Nekoliko dolgotrajen je le postopek pridobitve digitalne osebne izkaznice, ki jo izdata policija oziroma carinska uprava. Ti instituciji opravita preverjanje preteklosti, da se prepričata, da prijavitelj ni storil kaznivega dejanja in ni pod preiskavo zaradi pranja denarja. Nato kartico pošljejo na prijavitelju najbližje estonsko veleposlaništvo – Slovencem bi bila najbližja na Dunaju ali v Budimpešti. Ob prevzemu tudi vzamejo biometrične podatke (prstne odtise), kar omogoča uporabo kartice za pravno zastopanje, saj je digitalna identiteta enakovredna lastnoročnemu podpisu.

Ni pa digitalna izkaznica potovalni dokument, niti vam ne nudi državljanstva ali prebivališča v Estoniji. Prav tako ne zagotavlja, da boste dobili osebni ali poslovni bančni račun v Estoniji, saj te pogoje določajo banke same.

Kot pove Vilumets, bodo v začetku leta 2027 postopek še posodobili, da ne bo vključeval kartic in fizičnega obiska.

Vodja ekipe za globalno širitev pri Estonia E-residency Ülane Vilumets pravi, da je estonski davčni zakonik dolg približno 30 strani.

Če ne izplačate dobička, niste obdavčeni

Po statistiki Svetovne banke, ki jo navaja Vilumets, izpolnjevanje davčnih obrazcev v Estoniji za povprečno malo ali srednje veliko podjetje vzame le 50 ur na leto. Za primerjavo, v Braziliji ta številka znaša 1.700 ur na leto, v Sloveniji pa 233 ur. Davke je mogoče prijaviti na spletu, urad pa ima poštni naslov, na katerega lahko nerezidenti pošljejo vprašanja in prejmejo odgovore v angleščini.

Davčni sistem je tudi konkurenčen. Preprosta davčna ureditev in vse stopnje so običajno enake za vse, ni veliko izjem. “Podjetnikom ni treba imeti specializiranega računovodskega in davčnega svetovalca, da bi razumeli estonski davčni zakonik – lahko ga preprosto preberete, dolg je približno 30 strani,” pravi Vilumets.

Če podjetje raste in reinvestira svoje dobičke, je lahko deležno davčne stopnje nič odstotkov. Estonski davčni urad podjetje obdavči, ko si lastniki denimo izplačajo dividende. V tem primeru se obračuna davčna stopnja 22 odstotkov.

Ekosistem podjetnikov

Vodja globalne širitve estonskega e-rezidentstva kot prednost poudarja tudi podjetniški ekosistem, na katerega se lahko za pomoč obrnejo tuji podjetniki in kjer so možnosti za pridobitev financiranja. Kot pravi, naložbe tveganega kapitala med drugim izvajajo ustanovitelji nekaterih estonskih samorogov, s čimer vlagajo nazaj v domači trg.

Prvi estonski samorog je bila aplikacija za videoklice Skype, ki jo je leta 2005 za 2,6 milijarde dolarjev kupil eBay in s tem v Estonijo prinesel eno največjih zgodnjih naložb. Poznejši lastnik Microsoft je sicer znamko nedavno ukinil, a so podjetniki iz male baltske države v tem času ustvarili nove samoroge; med trenutno vodilnimi sta na primer ponudnik prevozov Bolt, ki tekmuje z ameriškim Uberjem, in fintech Wise (prej Transferwise), ki ponuja aplikacijo za mednarodna plačila. Medtem ko so zgodnja podjetja sedeže registrirala v tujini – leta 2010 ustanovljeni Pipedrive na primer v ameriškem Delawaru, Wise pa v Londonu – so poznejša podjetja svoje sedeže zaradi nove zakonodaje lahko ohranila v Estoniji.

Skupnost podjetnikov je razmeroma majhna, kot pritiče majhni državi, zato je mreženje lažje. “V Estoniji ste dobesedno le eno osebo stran od nekoga, ki ga želite spoznati. Želite govoriti z ustanoviteljem Bolta? Poznam njegovega brata, lahko mu pišem na Facebooku,” pove Vilumets.

Pri ustanovitvi podjetja v Estoniji lahko tujci uporabljajo tudi tržnico (marketplace, angl.) na spletni strani programa e-rezidentstva, kjer več kot 100 profesionalnih ponudnikov storitev nudi pomoč pri ustanovitvi in upravljanju podjetja, urejanju davkov in računovodstva. Na strani so tudi informacije o pospeševalnikih, skladih, podjetniških programih in državnih subvencijah.

Kripto podjetnik našel poslovni dom

V Estoniji poslujejo tudi nekateri slovenski podjetniki, med njimi Dejan Davidovič, operativni direktor in član uprave pri Kriptomat.io, ki od leta 2018 ponuja platformo za trgovanje s kriptovalutami. Kot je dejal, je bila njegova želja živeti v “najlepši državi na svetu”, Sloveniji, a mu ni bilo všeč tukajšnje poslovno okolje, zlasti na področju start upov.

“Takrat sva s soustanoviteljem od prijateljev iz baltskih držav slišala za Estonijo. Želela sva ustanoviti podjetje v državi, ki ima regulacijo za kriptovalute. Estonija je bila takrat proaktivna – edini državi, ki sta imeli kakršen koli okvir, sta bili Estonija in Liechtenstein. Zato sva izbrala Estonijo, pritegnil naju je prav program e-rezidentstva. Tako smo vsi štirje soustanovitelji podjetja postali e-rezidenti in ustanovili podjetje v Estoniji,” je dejal Davidovič.